»Leta 1979 so umetniku naročili izdelavo velike stenske kompozicije, ki je odprla novo obsežno skupino skulptur z naslovom Preboji. Naročnik je bila UJV v Novi Gorici, naročila pa niso povezovali z nikakršnimi programskimi ali drugimi zahtevami. Umetnik je imel torej proste roke in je lahko na ta način zastavil nov korak v življenje in vsaj navidez optimistično novo ustvarjanje. Intermezzo je bil premagan.

Preboji so za umetnika torej pomenili novo poglavje. Z njimi je pozabil stare rane, z njimi je odprl pot v nov cikel. Preboji dobesedno pomenijo v prvi vrsti sprostitev form njegovih plastik, hkrati pa v ne manjši meri sprostitev kiparjevih energij. Zdaj se bodo novosti porajale brez ovir, brez krčev, razpirale se bodo v vse bolj določljive gmote«.

Preboj IV,1979, varjeno železo, 50x50x130

»Taka je že skulptura Preboj IV, saj dobro ponazarja povedano. Pokončen kvader, ki je rahlo odebeljen v zgornji polovici se pod vrhom odpira in omogoča osvetlitev zvitega jedra«.

»Preboj III, tudi v varjenem patiniranem železu v že poprej uresničenih dveh barvah rjavo rdečega oklepa in temnejše gmote organskega motiva, dokazuje isto smer. Skulptura sodi med največje v tem ciklu, saj je razpotegnjena kar na devetih dolžinskih metrih, največja višina pa presega človeško postavo. Tu ni nobenih krčev, ki bi kakorkoli utesnjevali temnejše jedro, marveč sta obe sestavini usklajena povedna soigralca. Če si pobližje ogledamo skulpturo je jasno, da imamo opraviti z novo varianto jeder. Življenje, ki se je poprej v nedoločnih skupinah prebijalo iz osredja, je zdaj dokončno zmagalo. Drama brezizhodnega se je prevesila v novo življenje«.

»Še isto leto je kipar izdelal skulpturo Preboj VI, kjer se temnejša snov jedra prebija iz zglajene, toda razpočene ovojnice rahlo ukrivljenega kvadra. Kontinuiteta s starimi jedri se še kaže v dvojnosti svetle ovojnice in rojevanja temnejšega jedra toda zdaj tudi z vse bolj lepotnim poudarkom. Kajti cilj novih iskanj je ravno iskanje lepega«.

»Ta faza Nemčevega dela je po zanimivem naključju dokumentirana tudi v lesu na kostanjeviški 'Form vivi'«.

Energija, 1983, železo, 1800x200x120 - detajl 

»Če preskočim kako leto, se je treba ustaviti pri Negovanovi najdaljši 'sobni' skulpturi, ki je nastala v letu 1983 za dvorano Soških elektrarn v Novi Gorici. Avtor je delo naslovil z Energijo. Dolga plastika razgibanih linij in različnih širin oziroma višin izpričuje dogajanje, ki je sicer abstraktno naslovljeno, lahko pa ga pojmujemo tudi kot svojevrstno stilizacijo reke Soče. Vsekakor lahko rečemo, da je učinek kovinske skulpture prepričljiv, ne pretirano zapleten in imenitno dopolnjuje prostor«.