»Res pa je, da bodo jedra v ožjem pomenu besede temeljila na motivu organske forme, na kateri se izpod povrhnjice prebija na dan notranje jedro iz organskega sveta. Zdaj torej ne bo več šlo za sestavo jedra iz samih mrtvih prvin z izjemo "dekoracije" na ščitu, marveč za celovito organsko telo, ki bo z vsakim novim korakom za spoznanje odstrlo zaveso ali ovoj ter potem kot črnina pod rdečim ali rumenim ovojem napredovalo k svetlobi. Odlična primerka takih jeder sta označena kot jedri III in IV.

Jedro III, 1970, les, 110x50x50

V obeh primerih imamo najprej opraviti z rdečo ovojnico lesenega izdelka, ki se razpira in omogoča črnemu 'drobovju', da se nezadržno razrašča do svetlobe dneva. Zelo značilni sta obe barvi, ki sta nekaj kasneje postali celo ključni za Negovanov potresni cikel.

Jedro V, 1972, les, 55x30x30 

Kakor prejšnje je tudi Jedro V uravnoteženo; še več, tukaj je ovojnica, ki brani jedru, da se polno uveljavi, omejeno na ozko rumeno črto na sredini telesa. Pred nami je napreč skulptura, ki razločno spominja na žensko telo z jasno razvitimi prsmi pokončne plastike. Površina jedra je dobro vidna tudi z obdelavo noža ali skobelnika.

Jedro IX, 1972, les, 120x100x80

Še v istem letu 1972 je nastalo Jedro XI, prav tako v črni in naravni barvi lesa, ki pa je ni mogoče več pripisati čemu drugemu kakor izzivalnemu ženskemu telesu. Zdaj je nekdanje črno jedro postalo del oblačila. Označena plastika je eden poglavitnih dosežkov Nemčevega kiparstva, sodi torej v njegov najožji izbor. Povrh je doseglo zavidljivo višino in lahko polno živi kot sobna plastika.

Jedro X, 1972, les, 185x40x40

Vzporedno z opisano plastiko je kipar prav tako v lesu oblikoval pokončno jedro z rumeno povrhnjico in črnino notranjega jedra. Jedro je doseglo zdaj človeško velikost, njegov motivni svet pa izvira iz rastlinstva, čeprav, kakor je pri Nemčevih plastikah zdaj običajno, že predstavlja združitev oblik iz različnega sveta, tako da se začenjajo zlivati elementi rastlinskega živalskega sveta s človeškim. Opravka imamo torej z antropomorfno plastiko, čeprav so sledi človeškega navidez prekrite. Pred seboj imamo torej elegantno telo, na prvi pogled svojevrstno rastlino, ki je razklana od vrha do tal, tako da po vsej višini razkriva črno notranjščino. Plastika je izjemno elegantna, ni simetrično oblikovana, marveč razločno raščena z rahlimi odebelitvami v zgornjem delu. Vtis imamo, da se jedro počasi izvije iz ovojnice, njegova črna gmota se še ni osamosvojila, še ni grozeče napeta, marveč mirno razkazuje uravnoteženost obeh sestavin v visokoraslem živem kiparskem izdelku«.

O Nemčevem prvem ciklusu iz leta 1972 je v katalogu k prvi samostojni razstavi v Novi Gorici njegov professor in likovni kritik Marijan Tršar med drugim zapisal: »… Nemčevo kiparstvo se usmeri v občuteno domišljanje organskih plastičnih oblikovitosti, ki bi jih – tako vneto se prilagajajo naravnim značilnostim lesa kot materiala –kdaj brez težav zamenjali za spontane organske rasti«….«Tudi druga pot mladega kiparja se lušči iz neposrednega doživetja naravnih resničnosti, le da ji takrat uganemo začeto predlogo v človeškem telesu; pravzaprav v njegovem fragmentu, v danes sila pogostem prekvalificiranju detajla v vrednost celote. Kdaj je to popestritev torza v novi, samo sebi zadostno izrazni telesnosti, kdaj pa – tudi v to smer so iskali kiparjevi koraki – luščenje malone simbolične notranje vsebine našega fizičnega obstajanja; zaustavljanje ob jedrih, semenih bodočega razcvetanja, deljenja in ploditve.«

Jedro XXIII, 1975, les-varjeno železo, 220x180x20

»Tri leta kasneje, je v uvodu v katalogu retrospektivne razstave dr. Šumi zapisal, »pa je Nemec motiv jeder prenesel v drugo gradivo, v varjeno železo. Dve taki kompoziciji je ustvaril za Ljubljansko banko v Novi Gorici, označil ju je z naslovoma Jedro XXII in Jedro XXIII. Jedri sta rezljani iz lesa, ozadje pa je kovinsko. Oba motiva združujejo koncentrinčni in spiralni zavoji, ki prenašajo energijo obeh jeder na periferijo«.

Jedro X-3, 1975, les-varjeno železo, 90x120x50

»Podobno delo, prav tako iz lesa in varjenega železa, je kipar ustvaril tudi za Goriški muzej. Ta skulptura se odlikuje posebej s pretrgano folijo nad telesnim jedrom, ki je tokrat bogato razčlenjeno«.

»Vsi trije kipi so domiselne variacije umestitve plastičnih jeder v valujoča ozadja, ki skupaj z jedri ustvarjajo primerno napetost za sproščanje energije. Zanimanje naročnikov za te vrste kiparskih izdelkov je torej naraslo do take mere ,da je bilo mogoče ponuditi že kar abstraktno mojstrovino«.